Leviticus 19

19. Poglavje

1In Gospod je govoril Mojzesu, rekoč: 2Govóri vsej občini sinov Izraelovih in jim véli: Sveti bodite, zakaj jaz Gospod, Bog vaš, sem svet. 3Vsak se boj matere svoje in očeta svojega, in sobote moje praznujte. Jaz sem Gospod, Bog vaš. 4Ne obračajte se k ničevim malikom, tudi si ne delajte ulitih bogov: jaz sem Gospod, Bog vaš. 5In ko darujete mirovno daritev Gospodu, darujte tako, da boste milo sprejeti. 6Použije naj se tisti dan, kadar jo darujete, in drugi dan; če pa kaj preostane do tretjega dne, z ognjem naj se sežge. 7Ako bi se pa kako zaužilo tretji dan, gnusoba je, ne bo milo sprejeto; 8a kdorkoli bi to jedel, bo nosil krivico svojo, ker je onesvetil svetinjo Gospodovo, in ta duša bo iztrebljena izmed svojega ljudstva. 9In ko boste želi žetev zemlje svoje, ne požanji docela obmejkov njive svoje, tudi ne pobiraj ob žetvi popuščenega klasja. 10In v vinogradu svojem ne paberkuj ter raztresenih jagod ne pobiraj; pusti jih siromaku in tujcu. Jaz sem Gospod, Bog vaš. 11Ne kradite, tudi ne lažite in zvijačno ne ravnajte drug z drugim. 12In ne prisegajte lažnivo pri mojem imenu, da bi onečastili ime Boga svojega. Jaz sem Gospod. 13Ne opehari bližnjega svojega in ga ne oropaj. Plačilo najemniku tvojemu naj ne ostane pri tebi do jutra. 14Glušca ne preklinjaj in slepcu ne stavi spotikljaja, temuč boj se Boga svojega. Jaz sem Gospod. 15V pravdi ne ravnajte krivično; ne oziraj se na osebo ubožčevo, tudi ne čislaj osebe mogočnikove, marveč s pravičnostjo sodi bližnjega svojega. 16Ne pohajaj kot opravljivec med ljudstvom svojim, in v krvavo sodbo ne spravi bližnjega svojega. Jaz sem Gospod. 17Brata svojega ne sovraži v srcu svojem; resno posvari bližnjega svojega, da ne boš nosil greha zaradi njega. 18Ne maščuj se, tudi se ne spominjaj krivega zoper otroke ljudstva svojega, ampak ljubi bližnjega svojega kakor samega sebe. Jaz sem Gospod. 19Postave moje ohranite. Živini svoje ne puščaj pojati se z živino drugega plemena; njive svoje ne obsevaj z dvoje vrste semenom, in oblačil, stkanih iz dvoje preje, ne oblači. 20In kdor bi se telesno združil z žensko, ki je dekla, možu zaročena, pa nikakor ni odkupljena in tudi ne oproščena: naj se jima prisodi kazen; ne bodita umorjena, ker ona ni bila prosta. 21On pa naj prinese daritev za krivdo Gospodu k vratom shodnega šatora, ovna v daritev za krivdo. 22In duhovnik naj stori poravnavo z ovnom daritve za krivdo pred Gospodom za greh njegov, ki ga je zakrivil; in odpuščen mu bo greh, s katerim se je pregrešil. – 23In ko pridete v deželo in zasadite vsake vrste drevesa v živež, prvo njih sadje štejte kot neobrezo; tri leta naj vam bodo kakor neobrezana, ne jejte od njih; 24a v četrtem letu bodi vse njih sadje sveto, v zahvalo Gospodu; 25v petem letu pa jejte njih sad, da bi se vam pomnožil njih pridelek. Jaz sem Gospod, Bog vaš. 26Ničesar ne jejte s krvjo. Ne pečajte se z vedeževanjem, ne s čaranjem. 27Ne strizite si na okroglo las na glavi in ne grdite si brade ob kraju. 28In zaradi mrtveca si ne delajte zarez v meso in nobenih znamenj si ne vžigajte. Jaz sem Gospod. 29Ne onečasti hčere svoje, dopuščajoč, da je nečistnica, da ne bi se dežela vdala nečistovanju in se napolnila nesramnosti. 30Sobote moje praznujte in svetišče moje spoštujte. Jaz sem Gospod. 31Ne obračajte se k rotilcem mrtvih, ne k vražarjem, ne iščite jih, da bi se po njih oskrunili. Jaz sem Gospod, Bog vaš. 32Pred sivo glavo vstani in spoštuj obličje starčkovo, in boj se Boga svojega. Jaz sem Gospod. 33In ako gostuje tujec pri tebi v deželi vaši, ga ne smete dreti; 34kakor vaš rojak vam bodi tujec, ki biva med vami, in ljubi ga kakor samega sebe; saj ste tudi bili tujci v deželi Egiptovski. Jaz sem Gospod, Bog vaš. 35Ne delajte nič krivičnega v sodbi, pri dolgostni meri, pri tehtnici in votli meri; 36pravična tehtnica, poštene uteži, poštena efa in pošten hin bodi pri vas. Jaz sem Gospod, Bog vaš, ki sem vas peljal iz dežele Egiptovske. 37Pazite torej na vse postave moje in vse sodbe moje ter jih izpolnjujte. Jaz sem Gospod.